Romani-Islam

Deskrìpcia

O Zapadno Balkano, peske granicenca thaj nishenca, si than bute Muslimani Romane grupa-kulturengo, save akana si phangle-up ande sasti lumia thaj save kotor keren jekh but pecificno Islamo. Kodo so paśol kadava Romani-Islam na malavel pes e egzegezasa religikane teksturenqi, numaj sikavel pes jekh but praktično misticizmo savo i tehnikani moderniteta ćhudǎs avri anθ-e kompjuterikane kheliba, paramićenqe kolekcije thaj ezoterikane kruglja. Akava Dzipsi-misticizmo si kotor taro buketi taro “religiozno kolekcioneria”, kola – bizo te džanen bašo olengiri familija, mahale ja etniciteti – inkorporirinena thaj phanena elementia taro ververutne ortodoksno religije, sar ini heterodoksno sikavipa, tradicionalno purane thaj pogane patjavipa, odoleske satisfàkcia e tradicienqi, te xasaren e paradoksură, thaj te phanden e ćàsura anθ-i lenqi religiòzo interpretàcia e lùmja. Ande jekhutni kontemplacia, ritualno granicake eksperiencije thaj vociferno debate, le mistikane manuša – laikura thaj ekspertura – zumaven te harmonizirinen diferentne modelura pala lumiaki eksplikàcia bi te pućhen pal-i egzistenca le Allahesqi thaj le Djinneski. Numaj o mistiko džanel kaj e dogmatikane fundamentalistia si bilačhe, te von publikane kamen te thon e manušengi realiteta thaj eksperiencije ande relacia e religikane lila. E mistikane patjavipa thaj e praktike kotar e cigano-grupe ko Balkano si respònso vash buteder daravipa savenge akana si ekspozime e komunitetura generalno, thaj odoleske isi len importantno integrativno funkcija.

Abstràkto: O artiklo kerel buti e ritosa e cirkumcizijako maškar e Romani muslimanura ko Zapadno Balkan, jekh kotar e majbut šardine ritualne praktike, kerde nesave variacije maj but kotar e berša 3 dži ko 7. I tradicija savi nisar na ovel eksplicitno vazdini ko sakralno teksto kotar o Quran kergjape praktično obligatorikano. Mashkar e ritualura e nakhavipnaske, o suneti si dikhlino katar e muslimanura sar jekh signifikantno akto, sar so si simbolo e nakhavipnasko katar o statuso e chavoresko ko statuso e phureder manushesko savo si les sa e hakaja e “pherdo” manushesko. Ande Balkansko Romane muslimansko komuniteto, jekh bi-cirkumcizime manuš dikhel pes sar jekh isklučipe katar o zakono. Ko dujto kotor e bišto šelberšipnasko, i tehnikani rig e rituoski sas radikalno paruvdi, numaj na afektisarda leske sakralne thaj tradicionalne elementura. Akana, anθ-e lesqe źanglimata, anθ-e lesqe religikane źanglimata, anθ-e lesqe folklorikane sikavimata thaj anθ-o lesqo than anθ-e relacie maśkar “ame” thaj “len”, i ceremonia e śerutnimaski si jekh rito vaś i iniciàcia thaj si jekh anθar e maj śukar ritualne praktike save sikaven o angažmano karing o Islamo .